FAQ

Pod pojmom mineralna volna štejemo tako stekleno kot kameno volno. Njuna osnovna razlika je v surovini, iz katere sta izdelani. Steklena volna se pridobiva predvsem iz kremenčevega peska (SiO₂), ki je tudi ena najpogostejših mineralnih sestavin zemeljske skorje. Kamena volna pa se proizvaja iz naravnih kamnin, najpogosteje iz bazalta. Lastnosti obeh vrst volne se razlikujejo tudi zaradi razlik v tehnologiji proizvodnega procesa.

Za proizvodnjo steklene mineralne volne se kot glavna surovina uporablja kremenčev pesek, ki mu je pogosto dodano reciklirano steklo. Kamena volna pa se proizvaja iz naravnih vulkanskih kamnin, kot sta bazalt in diabaz, pri čemer se kot dodatek uporablja tudi koks.

Razlika med mineralno stekleno in mineralno kameno volno je tudi v tehnologiji izdelave vlaken. Pri stekleni volni se vlakna proizvajajo z vlivanjem staljene mase v hitro vrteče se rotorje, ki z centrifugalno silo razpršijo talino v vlakna. Pri kameni volni pa se staljena kamnina nanaša na rotacijske valje, kjer se z delovanjem centrifugalne sile prav tako oblikujejo vlakna, vendar gre za drugačen princip nanašanja in večje termične obremenitve

Vlakna iz mineralne steklene volne so bolj elastična in približno 10-krat daljša v primerjavi s kameno volno. Njihova povratna elastičnost omogoča do 5-kratno kompresijo, kar pomeni manjši volumen pri transportu in skladiščenju ter zmanjšano težo. Vgradnja steklene volne je enostavnejša, saj ni potrebno zelo natančno rezanje materiala na vgradno mero. Po vgradnji praktično ne ostajajo prazni prostori, ki bi lahko povzročili toplotne mostove.

Izolacijski materiali URSA iz mineralnih steklenih vlaken nosijo znak kakovosti RAL, kar pomeni, da izpolnjujejo stroge kriterije zdravstvene neoporečnosti, ki jih določa »RAL Deutsches Institut für Gütesicherung und Kennzeichnung e.V.«. Vsi izdelki, označeni z oznako RAL, zagotavljajo varnost tako za predelovalce, montažerje kot tudi končne uporabnike objektov. Vlakna toplotne izolacije URSA GLASSWOOL so biološko razgradljiva in niso agresivna za sluznico dihalnih poti. Zdravstveno neoporečnost redno preverja neodvisna, strokovno usposobljena inštitucija, ki to spremlja dvakrat letno. Pri vgradnji se priporoča uporaba zaščitnih rokavic in delovne obleke.

Mineralna steklena volna je negorljiv material razreda A1 po evropski klasifikaciji, kar pomeni, da je primerna za uporabo v požarno deklariranih konstrukcijah. Ima temperaturo tališča nad 550°C, kar jo naredi zelo odporen na visoke temperature. Zaradi svojih lastnosti je primerna za vgradnjo v požarno odporne konstrukcije, saj omogoča dosego ognjeodpornosti predelnih sten, ob ustreznem izboru oblog iz mavčno-kartonskih plošč, do 90 minut. Natančne vrednosti ognjeodpornosti se določijo na podlagi testiranja celovitih sistemov. Te vrednosti so zapisane v certifikatih in tehnični dokumentaciji proizvajalcev sistemov.

Izolacija URSA Glasswool vsebuje hidrofobne dodatke, ki preprečujejo navzemanje vlage in s tem izboljšajo odpornost materiala na vlago. Po evropskem standardu SIST EN 13162 se izdelke testira glede na dva kriterija: kratkotrajno in dolgotrajno navzemanje vlage. Izdelki, označeni z oznakama Wp (kratkotrajno navzemanje vlage) in Wlp (dolgotrajno navzemanje vlage), izpolnjujejo predpisane vrednosti in zagotavljajo, da je navlaževanje prisotno le v omejenih količinah, skladno z zahtevami standarda.

Toplotna izolacija URSA GLASSWOOL po enkratni namočenosti in ustrezni osušitvi povrne svoje toplotno-izolativne lastnosti. V primeru, da pride do navlažitve, je nujno zagotoviti ustrezno sušenje – priporočljivo je, da je izolacija odprta vsaj z ene strani, kar omogoča hitrejše izhlapevanje vlage. Po popolni izsušitvi ima izolacija praktično enake toplotne lastnosti kot pred navlažitvijo. Ponavljajoče se namočenosti pa niso dovoljene, saj lahko povzročijo posedanje materiala in posledično zmanjšajo njegovo izolativnost.

Odlaganje odpadkov iz mineralne steklene volne je možno na gradbene deponije ali deponije za nenevarne komunalne odpadke, saj material ne vsebuje nevarnih snovi.

Izolacija URSA, bodisi v ploščah bodisi v rolah, ima podobne tehnične lastnosti med vgradnjo. Prednost izolacije v rolah pa je v precej manjšem volumnu, ki ga material zavzema med skladiščenjem, transportom in manipulacijo – do 5-krat manjši kot pri ploščah. Mineralna steklena volna omogoča komprimiranje in pakiranje v role, saj so vlakna elastična. Po razvitju iz role se izolacija povrne na svojo prvotno debelino in se v fazi uporabe ne seseda. Dodatna prednost izolacije v rolah je ta, da se lahko s prečnim rezanjem optimalno porabi celotna količina materiala, medtem ko pri izolaciji v ploščah zaradi standardnih formatov to pogosto ni izvedljivo.

Toplotno in zvočno izolacijski materiali URSA se delijo v dve skupini:

• Mineralna steklena volna URSA Glasswool
• Ekstrudirani polistiren URSA XPS  

Znotraj teh dveh skupin obstaja širok spekter izdelkov, ki se razlikujejo glede na primernost za posamezne aplikacije v gradbeništvu. Osnovni nabor materialov, razvrščenih po aplikacijah, je prikazan v priloženih tabelah. Za specifične aplikacije pa je možna tudi uporaba drugih materialov, ki niso vključeni v tabele. V tem primeru priporočamo, da se obrnete na tehnično službo podjetja URSA.

Aplikacije z mineralno stekleno volno URSA Glasswool:

• toplotna izolacija poševne strehe  SF 32, SF 34, SF 38, , PRO 0,02, PRO 2, PRO 100, PRO DKS, PRO KP, PRO KA,
• toplotna in zvočna izolacija predelne stene: TWF 1, FDP 2, 
• toplotna in zvočna izolacija spuščenega stropa: TWF1, TWP 1, FDP 2, DF 39
• toplotna izolacija stropa proti podstrešju  DF 39, DF 39Ab, SF32, SF34
• fasadne stene- zunanja toplotna izolacija v sistemih ventiliranih fasad , FDP 2, FDP 2/Vk, FDP 2/Vr, FDP 3/Vr
• fasadne stene- notranja toplotna izolacija  TWF 1 TWP 1 FDP 2
• toplotna izolacija neobremenjenih podov DF 39, DF 39Ab, 

Aplikacije z mineralno stekleno volno URSA TECTONIC:

• Negorljiva toplotna in zvočna izolacija kontaktne fasade: FP Basic, FP Advance
• Negorljiva toplotna in zvočna izolacija ravne strehe: HT Advance
• Negorljiva  toplotna in zvočna izolacija predelnih steh: APh
• Negorljiva toplotna in zvočna izolacija spuščenih stropov: UPh/Vv

Aplikacije z ekstrudiranim polistirenom URSA XPS:

• toplotna izolacija ravne obrnjene strehe  ECO N-III-L, N-V-L 
• toplotna izolacija ravne klasične strehe  ECO N-III-I, ECO N-III-L 
• toplotna izolacija talne plošče, estriha  ECO N-III-I,ECO N-III-L N-V-L
• toplotna izolacija industrijskega poda N-V-L 
• toplotna izolacija zidu v zemlji, cokel  ECO N-III-PZ-I, ECO N-III-L 
• toplotna izolacija zunanjih zidov ECO N-III-PZ-I
• toplotna izolacija poševne strehe  ECO N-III-I
• toplotna izolacija toplotnih mostov  ECO N-III-PZ
• toplotna izolacija zunanji zidov- notranja izolacija  ECO N-III-PZ-I, ECO N-R-I

Izbor optimalne debeline toplotne izolacije je odvisen od lokacije zgradbe in pričakovanega temperaturnega režima v zgradbi. Z večjo debelino toplotne izolacije vplivamo tako na manjšo porabo energije za ogrevanje v zimskem času, kot tudi na klimatizacijo v poletni vročini. Izkustveno pa veljajo priporočila glede debeline za posamezne konstrukcije in sicer:

• lahke poševne strehe  24+ cm 
• poševne strehe z betonsko konstrukcijo 24+ cm 
• ravne strehe 28 cm
• zunanji zidovi (ETICS) 18+cm 
• tla na terenu 8 – 10 cm 
• zid v zemlji 8 – 10 cm

Toplotna izolativnost in toplotna stabilnost pomagata zmanjšati potrebo po energiji za ogrevanje prostorov pozimi, hkrati pa preprečujejo pregrevanje in zmanjšujejo potrebo po hlajenju prostorov v poletnih mesecih. Zrakotesnost preprečuje nekontrolirane toplotne izgube, povezane z zračnimi prepusti. Zvočna izolativnost pa zagotavlja zaščito pred hrupom iz zunanjega okolja, vključno s hrupom zaradi padavin. Sposobnost »dihanja«, dosežena z izbiro ustreznih materialov, preprečuje nastanek kondenzacije znotraj strešnih sestavov.

Izolacija iz steklene volne se lahko komprimira v role, kar omogoča, da v fazi skladiščenja in transporta zasede do petkrat manj prostora kot po razvitju. Ob odstranitvi embalažne folije se izolacija v roli ob razvijanju dvigne na nominalno vgradno debelino. Pred vgradnjo med špirovce se izolacija reže na 1 do 2 cm večjo širino, kar omogoča elastičnost materiala, da se prilagodi prostoru, ki je na voljo. To je še posebej pomembno pri lesenih ostrešjih, saj je les naraven material, ki deluje in se lahko nekoliko zvije. Mineralna steklena volna zapolni ves prostor, kar preprečuje nastanek toplotnih mostov, kar ni mogoče pri uporabi togih ali trših, neelastičnih izolacijskih materialov. S prečnim rezanjem volne iz role se porabi celotna količina, praktično brez odpadaKatere so najpogostejše napake pri izvedbi toplotne izolacije v poševnih strehah?

Pod strešno kritino je nameščena strešna lepenka, pri čemer smo ves prostor pod lepenko zapolnili z izolacijo, vendar brez izvedbe prezračevalnega kanala. V takem primeru se lahko v hladnejših dneh pod lepenko nabira kondenz, kar lahko vodi do gnitja lesa, zmanjšanja toplotne izolativnosti in celo do zamakanja podstrešnih prostorov. Sanacija se izvede brez dodatne toplotne izolacije na spodnji strani špirovcev. V tem primeru realna toplotna izolativnost strešne sestave ni enaka izolativnosti na mestu, kjer je izolacija. Neizolirani špirovci predstavljajo toplotni most z nekoliko slabšo izolativnostjo, ki je približno štirikrat slabša od izolirane površine. Parna ovira ali parna zapora je nameščena pravilno, vendar pri izvedbi elektroinštalacij pogosto pride do preluknjanosti. To predstavlja tveganje, saj lahko na mestih lukenj pride do povečanega prehajanja vlažnega zraka proti zunanjim slojem, kar lahko povzroči kondenzacijo pod paro-prepustno folijo ali pod strešno kritino. Vse takšne preboje je potrebno ustrezno zatesniti in zalepiti, da se prepreči nastanek kondenzacije in ohrani energetska učinkovitost.

Priporoča se, da skupna debelina toplotne izolacije znaša od 24 do 30 cm (v razredu SF32), kar pomeni, da je treba prostor med špirovci popolnoma zapolniti z izolacijo ter dodati še 10 do 15 cm izolacije pod njimi. Zelo pomembna je tudi pravilna uporaba zaščitnih folij. Na notranji, topli strani strehe je potrebno vgraditi parno oviro (URSA SECO PRO 2) ali parno zaporo (URSA SECO PRO 100). Zaželeno je vgraditi parno oviro, saj ta omogoča prehod zračne vlage, vendar v količinah, ki niso nevarne za kondenzacijo znotraj strešne sestave. Parne ovire imajo paro-prepustnost z vrednostjo SD ≥ 2,0 metra. Pomembna je natančna izvedba pri vgradnji parnih ovir. Vsi vzdolžni spoji, preboji in priključki na zidove morajo biti izvedeni tesno in zalepljeni. Za to je mogoče uporabiti različne tesnilno-lepilne trakove (URSA SECO PRO KA) in lepilne mase (URSA SECO PRO DKS).

Streha naj bo zasnovana z minimalno 4 cm visokim prezračevalnim kanalom, s pravilno izvedbo zajema zraka v kapu in izpusta v slemenu. Zračni kanal preprečuje kondenzacijo vlage pod kritino ter preprečuje pregrevanje podstrešnih prostorov v poletnih mesecih. Med izolacijo in zračnim kanalom mora biti nameščena sekundarna kritina ali paro-prepustna folija. Dobre paro-prepustne folije (URSA SECO PRO 0,02) imajo SD vrednost približno 0,02 m. Vgradnja opaža ni nujna, vendar je koristna, saj omogoča pohodnost strehe med montažo in kasnejšimi posegi. Deske naj bodo suhe in nameščene z medsebojnim razmikom 1 do 2 cm.

Sanacija strešne sestave z zunanje strani se običajno izvaja ob menjavi strešne kritine. Najprej je potrebno oceniti stanje obstoječe toplotne izolacije in parne ovire. Če je potrebna namestitev nove parne ovire, se to izvede s tesnim prileganjem preko špirovcev, pri čemer je potrebno preklope parne ovire med seboj zalepiti. Posebno pozornost je treba nameniti tesnosti med parno oviro in kolenčnim zidom, saj lahko v vetrovnem vremenu pride do vdora hladnega zraka zaradi nestrokovne izvedbe tega detajla.

Če obstoječa toplotna izolacija ni mokra in enakomerno zapolnjuje prostor med špirovci, se jo lahko pusti. Običajno je potrebno dodati ustrezno debelino, da je prostor med špirovci po višini popolnoma zapolnjen. Za zagotovitev ustrezne debeline toplotne izolacije se na špirovce z zgornje strani prečno namestijo letve, med katere se namesti dodatni sloj toplotne izolacije URSA. Višina letve določa debelino toplotne izolacije in naj bo od 5 do 10 cm. Skupna debelina izolacije naj bo 20 do 25 cm. Preko izolacije se namesti paro-prepustna folija, ki hkrati služi kot sekundarna kritina.
Sledi namestitev kontraletev višine vsaj 4 cm, ki formirajo zračni kanal. Na kontraletve se prečno namestijo letve, ki služijo namestitvi strešne kritine

URSA ima v svojem programu več nivojev kvalitete. Ob uporabi ustreznega materiala, kot so URSA SF 32 ali URSA SF 34 to ni težava. Oteženo nameščanje toplotne izolacije med špirovce s spodnje strani je le v primeru materiala URSA DF39. Ob uporabi ustreznega materiala in rezanju na nadmero 1 do 2 cm izolacija stabilno ostaja na svojem mestu med montažo.

Parna zapora povsem preprečuje prehod vodne pare in se praviloma vgrajuje čim bližje topli strani konstrukcije, na primer neposredno pod finalno oblogo. Parna ovira delno preprečuje prehod vodne pare in se prav tako vgrajuje čim bližje topli strani. Za razliko od parne zapore parna ovira omogoča "dihanje" strehe. Parna ovira se vgrajuje v primeru, da imamo na zunanji strani izveden zračni kanal, ki omogoča odzračevanje vodne pare, ki prehaja preko strešne sestave.

Paro-prepustne folije, znane tudi kot sekundarne kritine, ne smejo ovirati prehoda vodne pare. Vgrajujejo se na hladni strani strehe, kjer bi vgradnja parne ovire ali parne zapore predstavljala problem. Vodna para mora preko njih neovirano prehajati navzven v prezračevalni kanal, da ne pride do kondenzacije znotraj strešne sestave. Te folije služijo kot varovalna sekundarna kritina in kot protivetrna zaščita izolacije ter celotne konstrukcije.

Bistvene tehnične lastnosti folij so: stopnja prepuščanja vodne pare (paro-prepustnost), mehanske lastnosti (predvsem pretržna sila) in obstojnost na staranje (UV žarki). Paro-prepustnost se označuje z vrednostjo Sd. Posamezne folije imajo sledeče vrednosti:

• Parne zapore: SD ≈ 100 m (URSA SECO PRO 100)
• Parne ovire: SD ≥ 2 m (URSA SECO PRO 2)
• Paro-prepustne folije: SD ≈ 0,02 m (URSA SECO PRO 0,02)

Oba izdelka imata enako namembnost (toplotna izolacija poševne strehe), toda URSA SF 32  je kvalitetnejša. 
Razlika je v kompaktnosti in toplotni prevodnosti. URSA SF 32 je kompaktnejša v glavnem zaradi večje gostote materiala in druge vrste vlaken. URSA SF 32 zaradi ima drugačne razporeditve vlaken tudi boljšo toplotno izolativnost (λ=0,032 W/mK). Poleg tega je razlika že na prvi pogled, saj ima URSA SF 32 potiskane oznake po površini, ki omogočajo enostavnejšo vgradnjo. 

Razlogi za to so:

• doseganje visoke toplotne izolativnosti sten
• doseganje visoke zvočne izolativnosti sten
• doseganje ognjeodpornosti sten (trajanje do 90 min)
• enostavna vgradnja, lahek, komprimiran material
• modulne dimenzije, minimalen odpad
• stabilna visoka kvaliteta
• odlična logistična podpora
• tehnična podpora projektantom in izvajalcem

Lahke, suhomontažne predelne stene dosegajo visok nivo zvočne izolacije. Delujejo na principu masa - vzmet - masa. Ta princip lahko razložimo na primeru lahke montažne stene, ki ima nosilno kovinsko konstrukcijo, oblogi iz mavčno-kartonskih plošč na obeh straneh ter zvočno izolacijo iz steklene volne URSA v vmesnem prostoru. Zvok s svojim valovanjem povzroči vibracijo mavčno-kartonske plošče. Zaradi svoje mase plošča delno zaduši valovanje, delno pa se to prenese na zvočno izolacijo. Zvočna izolacija po principu vzmeti mehko zaduši valovanje, tako da se minimalni del prenese na drugo oblogo in naprej v sosednji prostor. Na ta način se dosega enaka ali boljša zvočna izolacija v primerjavi z do desetkrat težjimi masivnimi predelnimi stenami.

Kvalitetna izvedba ima velik vpliv. Najpogostejše napake pri tem so:

• Pomanjkljiva zapolnjenost stene s toplotno izolacijo. 
• Postavitev predelne stene direktno na plavajoči estrih - zvok se prenaša preko estriha na drugo stran. Potrebna je postavitev na nosilno ploščo, z dilatiranjem / ločevanjem plavajočega estriha od predelne stene. 
• Vgradnja elektro inštalacij z nenatančnimi izrezi oblog, nezapolnitvijo preostalega prostora z izolacijo, pozicioniranje elementov na obeh straneh stene na istem mestu – zvočni most… 
• Izvedba predelnih sten le do spuščenega stropa in ne do etažne plošče – zvočni most.

V programu URSA Slovenija je poleg mineralne steklene volne (URSA TECTONIC HT Advance) tudi toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena (URSA XPS), ki je odličen material za izvedbo obrnjene ravne strehe. Ta ima številne prednosti pred klasično ravno streho, ki odtehtajo minimalno razliko v ceni.

Klasične ravne strehe imajo zaključni sloj iz bitumenske, PVC ali podobne hidroizolacije – membrane. Ta je izpostavljena sončnemu sevanju (UV žarkom), ki te materiale uničuje. Obrnjena ravna streha ima sledeče prednosti:

• Hidroizolacijski sloj je zaščiten pred sončnim sevanjem s toplotno izolacijURSAXPS.
• Hidroizolacijski sloj ni izpostavljen hoji po njem; s tem je zmanjšana nevarnost preluknjanja.
• Toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena URSA XPS ne vpija vlage. Deževje v času montaže ne vpliva na toplotno izolativne lastnosti, čemur ni tako v primeru klasične sestave ob uporabi kamene volne.
• Obrnjena ravna streha ni problematična iz razloga navlaževanja zaradi difuzije vodne pare.

Ravne strehe so si pridobile slab glas ravno zaradi zgoraj naštetih razlogov. Pri klasični ravni strehi je praviloma nemogoče locirati mesto puščanja. Obrnjena ravna streha rešuje vse navedene težave, življenjska doba je nesorazmerno daljša od razlike v ceni obeh izvedb.

Uporaba ekstrudiranega polistirena v sistemih obrnjene ravne strehe v dveh slojih ni sprejemljiva. Če je ekstrudirani polistiren uporabljen v dveh plasteh, obstaja nevarnost, da bo v primeru deževja med dve plasti XPS-a prišla voda. Ta ustvari vodni film, ki predstavlja visoko parno zaporo. Ujeta voda, ki se nahaja v plasteh pod tem, povzroča zaradi višje temperature v teh predelih povečanje tlaka vodne pare. To lahko povzroči difuzijsko navlaževanje ekstrudiranega polistirena, kar v primeru URSA XPS znaša približno 3%, kar je primerljivo ali boljše od konkurenčnih materialov. Kljub temu pa se zaradi tega poslabša toplotna izolativnost, daljnoročno pa obstaja nevarnost škode, ki bi jo povzročila zmrzal.

Lepljenje na tak način je izvedljivo, vendar se ne priporoča. Pri lepljenju s plamenskim segrevanjem bitumenske hidroizolacije lahko pride do prevelikega stanjšanja hidroizolacije, kar ni sprejemljivo. Obstaja tudi nevarnost poškodbe izolacijske plošče zaradi odprtega plamena. Za kvalitetno in varno delo se priporoča uporaba lepil, namenjenih za ta namen.